Brez psa ni tartufa

V Istri se končuje sezona črnega tartufa, redkega in dragega gomolja, od oktobra bodo iskali še belega. Društvo tartufarjev slovenske Istre, ki se slovensko Istro že nekaj let upravičeno trudi postaviti na svetovni zemljevid ljubiteljev tartufov, je lani končno doseglo konec večletne in po mnenju mnogih nerazumljive zakonske prepovedi nabiranja. Lov na tartufe je zdaj legaliziran in lahko jih nabira vsak, a eden od pobudnikov društva Aleksander Tripar iz gostišča Belvedur pravi: “Nobenega strahu ni, da bi tartufarstvo z legalizacijo postalo bolj množično. Območje v Istri, kjer rastejo, je veliko, vendar tisti, ki bi jih radi nabirali ljubiteljsko, nimajo nobenih možnosti in skoraj vsak po prvem poskusu odneha. To je delo za ljudi, ki se temu povsem predajo. Potrebuješ namreč najmanj enega dobrega psa, ki ni poceni, približno pet let ga moraš šolati, poznati moraš kraje, kjer rastejo, sledi večletno nabiranje izkušenj in še marsikatero skrivnost moraš razkriti sam, saj vsak tartufar svoje znanje ljubosumno čuva zase.” V slovenski Istri lahko resne tartufarje preštejemo na prste dveh rok, še okoli 20 je ljubiteljskih nabiralcev. To je vsekakor mamljivo, saj so na primer cene črnega tartufa, ki raste od pomladi do jeseni in sezona katerega se te dni končuje, precej visoke. “Zaradi suše in divjih prašičev, ki jih je v Istri letos precej več in ki so jih izkopali ter požrli mnogo več kot prejšnja leta, je bilo tartufov za približno 70 odstotkov manj. Cena na drobno je zato poskočila z 200 na okoli 400 evrov za kilogram,” ugotavlja Tripar.

Za bel tartuf, težak kilogram, se cena lahko dvigne na 4000 evrov.

Hrvatov na tisoče

Tartufarji po zadnjem dežju ocenjujejo, da bolje kaže belemu tartufu. Sezona lova nanj je v Istri od 4. oktobra do konca januarja; ker ima izrazitejši okus in je po svetu pa tudi pri nas precej redkejši, je bolj cenjen in predvsem dražji od črnega. »Cena belega je odvisna od kakovosti, ta pa od velikosti, saj so tako manjši kot večji enako dobri. Za kilogram manjših, težkih do 10 gramov, je treba odšteti do 400 evrov, za večje in težke do 20 gramov do 1200 evrov, za težke do kilogram okoli 2000 evrov, za tiste, ki so težji od kilograma pa celo 4000 evrov,« Tripar navaja vrtoglave cene teh zakladov.

V hrvaški Istri je po nekaterih ocenah že okoli 2000 tartufarjev z licenco, ki imajo preko 5000 šolanih psov, zato lahko upravičeno pričakujemo, da se bo še zlasti v teh zaostrenih ekonomskih razmerah njihovo število tudi pri nas povečalo. A če vas mika iskanje, vedite, da si boste pred najdbo prvega morali nabrati veliko izkušenj in dobro izuriti svojega psa, saj človek sam ne more najti tega podzemnega gomolja, ki ga poleg specifičnega okusa in visoke cene neizogibno spremlja tudi namig, da je afrodiziak. Ker nima nadzemnih delov, ga lahko zavoha le izurjeni pes, ki tartufarju nakaže, kje pod zemljo bi se po nekaj centimetrih kopanja lahko pokazal.

Svinjsko dober

Včasih je veljalo pravilo, da so za tartufarje najprimernejši mešanci, vendar predsednik omenjenega društva Vinko Šavle pravi: »V Franciji so v srednjem veku uporabljali svinje, ki jih imajo danes bolj za turistično maskoto kot za delo. Tartufe res dobro zavohajo, a jih žal tudi hitro izkopljejo in požrejo, še preden jim jih spelješ izpred rilca. Danes jih iščejo večinoma lovski psi, ptičarji, labradorci in kokeršpanjeli. Problem je v njihovem lovskem nagonu, saj če zavohajo divjad, je z iskanjem konec. Dobrega psa tartufarja ni lahko izšolati, in kdor ga ima, ga ne da za noben denar.«

Da najdete svoj prvi tartuf, vam v istrski vasi Gradin ponujajo še eno možnost, ki je nova turistična ponudba kraja – tartufarju se lahko pridružite na demonstraciji iskanja s psom, ki vključuje tako spoznavanje tega hobija kot pohajkovanje po pestri naravi Istre in tudi kulinarično uživanje vaše prve najdene trofeje.

Avtor: Janez Mužič,  Foto: Janez Mužič,  Objavljeno: Slovenske novice, 10.09.2012